Tale del, sem prepričan, bo zanimal vsaj dva Lukca:-)Priznam ,krivda je moja,če gdaj zajadrata v Avstralijo.Mame ,pripravite robčke.Exmount -cape range,ningaloo park.Tu sem verjetno bil tudi na mestih,kjer človek še ni stopil.Sam Exmounth je pravzaprav ogromna baza RAAF-a.Avstralska vojska ima tu največje navigacijsko središče za avione.Baje ,da si tudi NATO s tem pomaga.Vse je prepredeno z laserji in ponoči se vse sveti od laserjev.En dan sem poizkušal prespati v bližini.Pa ni šlo,okrog polnoči me je zbudil prijazen policist z ogromnim reflektorjem.Nič ni pomagalo,da sem utrujen... ,moral sem se prestaviti v camp sredi noči.No vsaj tuš bo sem si mislil.Saj je bil ampak slan... No takih pripetij še ni bilo konec.Globoko v divjini ob oceanu,sem po eni izmed ogromnih osek,prispel do prave puščave.Do tu se je dalo pridit samo ob oseki,se pravi po morju,peš.Imel sem res kaj videti.Živalski vrt ki to ni,nabral sem najlepše kamne kar sem jih gdaj videl.Eden mi je še posebej drag,Ocean je na njemu izoblikoval kup stvari.Nabasal sem tudi na kosti neke kar velike morske živali ,verjetno, ob njih pa kovanci.Stari centi s podobo Angleške kraljice,kar nekaj časa so morali biti tu.Najbolj sem bil pa presenečen ko sem jih očistil.Letnica izdelave 1965,to je pa letnica mojega rojstva.Kaj naj si človek misli ob vsem tem...,no vseeno upam ,da ni tole ostalo od kagega prebavljenega mornarja.Možno pa je.
Tu se mi je res obrestovalo, glej po tleh.Našel sem neverjetno posebne kamne.Pravzaprav produkte oceana.To iskanje me je tako zapeljalo,da enkrat sploh nisem vedel kako daleč sem.Po morju nazaj nisem mogel več,ker sem imel zračunano plimo.Z oceanom se pa ni za špilat.
Sem se odločil,da vseeno peš pridem do avta naokrog po obali.Med potjo pa se kar naenkrat pripeljejo vojaki z roverji in me obkrožijo.Sploh nisem vedel da sem globoko v bazi RAAF-a in da sem nekako prijazno aretiran.Peljali so me v bazo ,do avta ...,skratka prepričali so se da nisem kak terorist ampak navaden popotnik ,ki ga zanima narava.Poveljnik me je še na večerjo povabil.Nikakor mu ni blo jasno kako sem notri prišel,kljub zaščiti ,ki jo imajo.Ja po morju,vendar sam ni ga blo takrat.Kar mal užaljen je bil,saj je mislil ,da ima najbolj zaščiteno bazo na svetu.Pa pride en Zlatko in jim zruši miljarde vreden sistem.Prav fajn se mi je zdelo.Kako so me pravzaprav odkrili,mi ni zaupal.Ko sem ga pa vprašal,če bi se slikal z mano je pa tko ven padu.Ti se po moji bazi sprehajaš ,a zdaj bi se pa še slikal z mano,se je prijazno jezil.Ni blo šans,ga je blo mal sram,da bi gdo to zvedu se mi je zdelo.No prijazni so bili in mi svetovali naj se označenih poti držim.Sem jih kar upošteval.No čist mal sem sem pa tja še vedno v divjino zajadral.Pa ne me napačno razumet,Avstralija je že tako ena sama divjina,razen velemest,sam tale konc zahodne avstralije je pa res čisto divji.
Vode na rtu ni,vstop v ningaloo park omejen,če je zaseden vanj legalno ne moreš.Camp pomeni tu,samo parkirni prostor in kemični wc,nič drugega.Najbolj porozno morje kar sem jih gdaj videl.Za podvodni svet ,ki je tu prekrasen nisem imel časa ne opreme.Sem pa plaval z ogromno Manto neko pozno popoldne,tko kakih 20 kvadratnih metrov veliko.Nič me ni bilo strah,tko počasne in elegantne gibe ima.Kakor je prišla ,je tudi odšla.Večkrat sem jo še videl .Fotke narave,živali in prekrasnih lagun tko sledijo,res lepi kraji.Sam park in rt sta tako velika,da se že pokrajina spreminja.Od peščene,kamnite obale,do prave puščave in zelenih oaz,kjer je pravi ptičji raj.Za hrano me tko ni skrbelo,ocean nudi meni ,vode sem imel pa dovolj.
1 komentar:
Zares odlično, predvsem pa zanimivo branje. Gremo naprej.
Objavite komentar