Karratha-Lady je zdrava

Končno sem prispel v Karratho,še nikoli tako izmučen.Verjetno zaradi strahu ,kaj bo.Najdem Bob Jane-tayer specialist.Lady zapeljem k vulkanizerju in prosim mehanika ,če pogleda kaj je.Razložil sem mu ,da mi je razneslo gumo in kmalu po tem še vse te nevšečnosti,ki so bile vedno hujše.Lady je bila komaj vozna.Prijazno mi je dal bon za kavo in rekel,da naj pridem čez pol ure nazaj.Nič mi ni bilo za posedanje v lokalu,tudi kava ni bla popita z užitkom.Slab filing.Čez pol ure grem nazaj,že od daleč vidim da je lady še dvignjena.Slab znak,kar mal me je zašraufal v želodcu.Nasproti mi pride mojster in mi pravi:You are lucky boy.Pridi pogledat.Saj ni blo za verjet.Po notranji strani platišča so žice štrlele iz vseh štirih,profil pa se je dobesedno stopil.Sever je zelo vroč,to dela bitumenski asfalt,pa ni mu blo jasno kaj sem počel tam.On nebi šel nikdar,mu je tu čist fajn.S kje pa si me je spraševal.Iz Slovenije.Aja ,Rusija,poznam mi je odgovarjal.No ni imel pojma ,tudi kje je evropa ne.Saj tega sem bil že tako navajen.Zdaj mi je blo jasno,zakaj nisem nič videl.Ni blo vidno.Tudi ko sem zasukal volan ,so bile pnevmatike vedno tako obrnjene ,da nikoli nisem videl,da bi blo kaj narobe.Res sem imel srečo,lahko bi mi eksplodirale gume,dve al pa kar vse štiri naenkrat.Sem raje nehal razmišljat ,kaj bi vse lahko bilo in kje.Uf,kaj zdaj.Nove gume potrebujem.Pove mi ,da jih ni na zalogi ,da jih dobi čez kak teden ,približno.Ta približno...,to mi je kar sapo vzelo,s takimi gumami vsekakor ne morem naprej.Ni šans,dobiti jih drugje, ni blo možno,ker jih ni.Ne vem,vem pa da sem se tisti trenutek mal zgubu,sam vase.Nisem imel ideje kaj naj.No,lahko bi blo še veliko slabše,nekje v puščavi bi mi razneslo gume,lahko bi zletel s ceste...Jaz se pa jajcam neki.Bo ko bo,bom že kaj počel ,čeprav mi mesto ni bilo všeč.Pa zakriči mojster:You are lucky boy.Pred trgovino je parkiral tovornjak z gumami.En teden prekmal.Kakšno olajšanje.Lady je obul v popolnoma nove čevlje-Bob Jane made in Avstralia,ma kakšen good year,to so gume za Avstralijo je vpil.Matr je bla Lady važna,saj jo sploh vozit kasneje nisem znal,tako je bila lahkotna in poskočna.Pa naravnost je šla.Plačal sem toliko kot za cel avto,500 dolarjev imel račun ,to pa tudi nekaj pomeni,ko avto prodaš.Res sem poceni kupil ta avto,saj nekaj se je skoraj moralo zgodit.So bile pa zato druge stvari popolnoma ok.Niti kaplja olja ni falila,srček je mela dober.Zadovoljna sva šla naprej.Obisk pravega marketa je bilo pravo razkošje.Dolgo nisem bil v pravi trgovini.Privoščil sem si tudi ledeni red bull in obnovil zaloge vode in hrane.Vvisitor centru so imeli celo internet.Tu sem pozabil adapter za leptop.Ugotovil sem pa to čez tisoč kilometrov,tko da je ostal tam.Z nabavo novega sem imel pa velike težave.Kar dolgo sem ga iskal.Vesel sem šel naprej.Odpravil sem se proti Exmounthu in Ningaloo parku.Za ta kraj mi je že na Severu povedal,možakar s katerim sva pila kavo v nekem kampu.Ne izpusti tega konca,ne bo ti žal.Divje in lepo.Najbolj porozno morje v Avstraliji...Samo vode ni.Majhen a pomemben podatek.V enem raju sem že bil,pa pejmo še naslednjega pogledat.Life is good,dogajal pa je tam,to pa...