Beg iz mesta Katherin

Tole je odlomek iz osebnega dnevnika,dneva ko me je dobesedno odneslo iz mesta Katherin BEG IZ KATHERIN IN KROGLE Stopim iz internet cafeja,vame udari smrad.Saj sploh ne dojamem kaj se je zgodilo.Zunaj je skupina pijanih aboriginov, vame useka mesanica postanega potu,alkohola in vrocine .Nikoli do sedaj še nisem zavohal česa podobnega, grozen smrad. Odurno,svinjsko negraužen,zatohel,postan smrad.Svinjak je parfumerija proti temu. V trenutku vem , moram ven s tega mesta,pa čeprav sem nameraval ostati čez noč.Tega smradu ne prenesem.Toda pol ure do teme je in tu je tema v trenutku, takoj po sončnem zahodu.Pripravljen sem tvegati vožnjo do prvega počivališča, tako grozno smrdi v tem mestu.Lahko povozim kengoruja ali ogromno govedo , ki tavajo po divjini. Slabo bi se končalo, samo enostavno tega smradu ne prenesem.Grem,kar bo pa bo.Močno se že temni in do prvega počivališča je 40 km, vozim previdno . Ne prižgem še luči, kajti luči privabljajo divjad, napet sem, močno skoncentriran na vožnjo, vsak trenutek pripravljen pritisniti na zavoro. Končno modra tabla,zavijem s ceste v areo, Popolna divjina,čudni zvoki in lomastenje v travi, zakurim ogenj v kurišču za boljši občutek. Srečen sem da diham svež zrak, nagnusen vonj je izginil.Skuham si čaj in ob siju ognja in svečke poslušam zvoke iz narave, veliko se dogaja,različni šumi in zvoki se prepletajo.Pravzaprav bi me moralo biti strah ,pa me ni, kar nekako sem se že navadil na to divjino.Obnašam se kot gost,samo opazujem in poslušam .Zelo blizu nekaj zarjuje, niti ne trznem tako sem se že vajen teh zvokov. Pijem čaj in razmišljam o najinem pogovoru z Malo, neke čudne energije so bile danes v zraku.Veliko sem ji hotel povedati pa nisem mogel,totalna blokada v moji glavi.Vročina,tiščalo me je na wc, kar nekaj bi, pa ne vem kaj….Itak mam težave med glavo in jezikom, danes pa še posebej se mi zdi. Spravim se spat v mojo spalnico na štirih kolesih, prav fino je mehko in toplo,zaspim. Sanjam, sanjam sanje, iz katerih se na pol prebudim, vendar si jih podaljšujem zavestno.Sem v nekakšnem pol snu .Sanjaš, sanjaš,ko je najlepše se zbudiš, najvažnejši del zmeraj ponavadi zmanjka. Ni orgazma bi lahko temu rekel. Ogromne krogle so se kotalile, ena teh krogel sem bil jaz.Prava dirka, drvenje po hribu navzdol. Noro hitro in dolgo smo se kotalili , se kotalili in kotalili, ni bilo konca. kje bomo obstali,kaj se bo zgodilo...Nič posebnega se ne zgodi, prikotalimo se do ravnine in se ustavimo.Krogle ostanejo krogle,jaz pa se zopet učlovečim in mirno odkorakam.Nimam pojma kam. Čudne sanje, krogla še nisem bil. Mogoče je to znak da se moram umiriti,da potujem prehitro,bog ve…