Urulu1.

URULU-Ta gora je res nekaj posebnega.Težko je opisati občutke,ko jo gledaš kako spreminja svojo podobo iz ure v uro .Pred mrakom zažari v vsej svoji podobi in počasi ugaša.Ne pomnim ,da bi bil kdaj tako srečen kot tisto popoldne ko sem jo imel priložnost videti v vseh njenih preoblekah.Mir i tišna.Nacionalni park bi moral zapustiti pred mrakom.Nisem ga,spal sem pod goro.Reskiral sem sicer soočenje z rangerji parka ampak nisem zmogel.Moral sem prebiti noč pod goro.To je bila prekrasna jasna noč,nebo se mi je zdelo hudo blizu,toliko zvezdnih utrinkov nisem videl še nikoli.In zanimivo,prvič sem prisluhnil tišini.Nepozabno.Vedel sem ,da bo naslednji dan jasno in da bom goro lahko poslikal ,ko bo nebo še jutranje modro in ne bo vročinskih meglic.Te možnosti nebi imel če bi park zvečer zapustil.Odpirajo ga kar pozno in takrat nebo ni več tako lepo modro nebo.Ko sem se je zjutraj dotaknil,je bila topla,kot da je votla,nikakor pa se nisem mogel znebiti občutka,da je nekomu odtujena.

URULU Ves čas že potuješ z mano, spomnim se te že kot majhno dete, takrat si bila sivo črna, barvo si spremenila v vseh teh letih. Spominjala si me na strah, na moje krute sanje. Danes si drugačna, si kot ženska, mirno ležiš in tiho trpiš. Se pripravljaš na porod ali smrt? Tvoj trebuh je napet, pordečiš od bolečine, trpiš, preplavi te sivina, zaspiš. Zora, dotaknem se te, še vedno spiš, hlad okoli mene, toplota v tebi . Ti v sebi nekaj skrivaš, za otroke tvoje , nemočni so, mater so jim vzeli, jih pregnali, Dotaknem se te, moj dotik je dotik miru, zate, ne vedo, ti življenje v sebi nosiš. Pesem z daljave ti blaži bolečino, zdaj vem kdo si, v večnost življenje poslala boš, pravi čas.