Še preden sem prispel v Coober pedy,sem pobiral obnemoglega Aborigina in ga peljal domov.Ta domov, pomeni v puščavski pesjak,tako sem se jaz tam počutil.No foto ,je bilo rečeno in jaz sem upošteval.Aborigini so tabu tema za ozije.Najraje bi jih iztrebili,pa se tega ne upajo na glas govorit.Sam še kitajci so pred njimi,pol pa počas že indijci.Ja kar nacionalisti so.Velika black tab Avstralije, kar se mene tiče.Za zaprtimi vrati fejst psujejo čez te ljudi.V javnosti se ne upajo.Zelo podlo jih bodo iztrebili.Dali so jim denar in alkohol,potem se pa razburjajo da nočejo delat.Lepo vas prosim ,zahtevajo naj delajo ,njim pa ni treba.Niso nori,daleč od tega.Pa tale se mi je zdela hudo močna,da niso narejeni za alkohol.Kateri človek pa je?Skratka,prizor v tem taboru si bom zapomnil za vse življenje.Smrad,prav poseben negraužen smrad.Niti ene osebe nisem videl ki nebi bila poškodovana.Od odgriznjenih ušes do šepajočih žensk in starcev.Otroci,to me je pretreslo,tako prijazni so in igrivi,vendar v njihovih očeh je strah.Strah z nasmeškom,bi rekel temu.

Nekako mi ni šlo v glavo,zakaj vsi aborigini gledajo v tla.Pa sem vprašal.Možakar eden redkih treznih ,ki sem jih srečal mi je odgovoril:"Na tleh je bogastvo."Nič ga nisem razumel,samo še sam sem začel gledat po tleh in res tako marsikaj našel. Ni bilo dneva,če sem bil v obljudenih krajih,da nebi pobral tudi do 5 dolarjev kovancev.Tudi meni najljubšo stvar ,ki sem jo prinesel iz Avstralije sem našel na tleh.Katero,o tem kasneje.

Coober pedy ,mesto človeških krtov,smrada ,vročine,izmučenih obrazov in pijanih aboriginov.Tako bi lahko na kratko opisal mesto opalov.Vsaka gospa ,ki bi videla to mesto,bi se verjetno zamislila, kaj nosi okrog vratu.Tu se vse vrti okrog kamenja,kamenje gor kamenje dol.Vse se zaliva z alkoholom in trgovci v velemestih si manejo roke.Skoraj zastonj kupijo in drago prodajo.Najdbo kvalitetnega opala zapijejo, ponavadi še preden ga prodajo,tako da so kopači v veliki meri zadolženi.Neuradni uradni jezik v Coober Pedyu je neka mešanica Yugo-Angleščine.Dol padeš ex juga v malem.Pogovori ,pa so vedno potekali v slogu ,kolko je gdo komu dolžan in kolk je kdo koga nategnu.Zraven so veselo nazdravljali na Tita ,Petra in Pavla...Res groza je bilo gledat te zgarane in zapite obraze in kričeče aborigine ki lutajo po mestu.Moja lady ni marala opala.Kupi mi brisalce,mi je prišepnila.Pa sem jih res,prekleto prav so mi prišli kasneje.Kar hitro sem šel iz tega mesta,neprespan,celo noč sem poslušal tuljenje pijanih aboriginov.Te pa zna tudi kaj presenetiti,sredi ničesar mi je leptop lovil wireless povezavo z internetom.Nimam pojma ne od kje ne od kod.No to se kasneje ni več ponovilo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar