Port Samson je kraj kamor prihajajo Avstralci ,ki imajo denar.Neverjetne plime in oseke.Morje je, morja ni.Nevaren kraj za pomorce,poln čeri.Podnebje je zoprno,tropska vlaga in komaj dihaš.Posebej dopoldan in pa vroče,taka zoprna vročina ,ki jo težko preneseš.Nedaleč stran je pristanišče za prekooceanske ladje in 24 ur razkladajo,pa ni kaki luki koper podobno.Dostop prepovedan,izzival pa nisem,čeprav me je matralo ,da bi šel pogledat kaj se dogaja celo noč pod lučmi.Camp je pregrešno drag,sam sem spal kar v naravi,tuširal sem se pa v campu.Tko so mislili da sem Avstralc ,ki je prijavljen v campu...,dokler nisem jezika stegnu, seveda.Sem bil kar modro tiho takrat.Kar velikokrat sem se tako znašel.Drugače se vse plača,tudi tuš ima svojo ceno in to dobro,celo če je slan.Velikokrat je bil na tej poti.Grejo se big game fishing turizem,vse se vrti okoli ribolova.Tu že tako malo ljudi,čez dan sploh ni videti.Vsi so na jahticah in ribarijo.Zvečer se zbirajo v prijazni restavraciji in recepciji campa.Tam je vse,trgovina ,celo internet....,pa sladoled so mel,to je blo nekaj zame.Vse zelo drago,ni čudno ,precej odročen kraj od civilizacije.Kake posebne duše nima,sem bil še prveč pod vtisom Eigty mile beach.Pa prve kaplje dežja sem tu doživel za par minut,zahodi so pa lepi,to pa...Sem šel enkrat na pomfri,rib sem se nekako preobjedel,natakar je verjetno mislil da sem lačen in mi je nametal še cel kup pohanih okusnih rib in rakov.Saj nisem naročil mu rečem,ker sem mislil da se je zmotil.Nč hudga ,probaj mi je z nasmehom odgovoril.Res je blo dobr.No tu in v okolici sem ostal par dni,Spravil sem se v divjino,pretočni zaliv oceana in poizkušal srečo v ribolovu.Za vabo sem imel živo rumenoplavuto iglico.Zelo podobna jadranski,samo take zaresne zobe ima in rumeno plavut.Nore so pa ravno tako kot v jadranu,ulovil sem jih na košček volne.Morje je polno tropskih rib in sharkov,mečaric...Proti večeru mi je zagrabil ogromen hamer shark-kladivar.Ocenil sem ga na kakih 40 kg.Dve uri in pol fitnesa.Nepozabno doživetje.Nameraval sem ga spustiti,tko ni blo šans ,da ga sam spravim iz vode,prerezati vrvico,nimaš kam z njim.No za simbolično vsoto sem ga podaril mimoidočemu ,ki ni ujel nič,pa še sam ga je vlekel iz vode.Jaz ga nebi,nisem imel priprav za to on pa.Imel je gaf za velike ribe.Zverina in pol,sam meni je vseeno smešen s tistim kladivom in očmi na koncu.Fotk na žalost ni,sploh nisem pomislil na to,po vsem tem kvihtanju.Mi je žal,sam res ni ribiška... Verjetno se je fajn hvalil zvečer,pa saj prav je tako.Oba sva bila zadovoljna,mene je pa kar roka bolela.Moja Lady se je začela čudno obnašat,bolj ko sem jo usmerjal naravnost,bolj je vlekla v levo,ko sem zavijal je na glas dregetala.Groza,mehaniki pa najmanj 300km stran,če so.Vedel sem ,da bova mogla k zdravniku,samo kam nisem imel pojma.Sam še en rt si ogledava pa greva,prosim zdrži sem jo tolžil.Bolj sebe no,če sem iskren.Upal sem na mehanika v Karrathi,prvo večje mesto na poti,pa prekleto daleč je še bilo do tam.Naprej sva šla res počasi,z njo je bilo nekaj hudo narobe.Najbolj me je jezilo da nisem vedel kaj.Gume so se mi zdele ok,končniki tudi...Fejst sem bil presenečen ,ko sva prišla do mehanika.Res sreča....
Ni komentarjev:
Objavite komentar