Iz mesta Carnarvon nisem šel z mirom v srcu.Novice,ki sem jih zvedel iz domovine ,so me naredile nemirnega in zagrenjenega.Občutki lepega, so izginili ...Potreboval sem odprt prostor,da sem lahko zadihal.Puščava ,preko katere sva se z Lady vozila je bil vsekakor pravi kraj za to.Večkrat sem se kar zlil z vetrom ,razmišljal in pravzaprav ugotovil,da meditiram.Samo veter in jaz...,jadral sem z njim in svoje misli predajal puščavi...,majhen žužek je z lahkoto postal moj sogovornik...
Nekdo, me je vodil naprej,na prave kraje in mesta ,kjer sem z znojnimi kaplajami prepuščal bolečino...Ostal sem živ!
Opisati sebe,s tem imam težave.Na kratko:"stalno nekaj iščem ,pa ne najdem".Ko, sem se vrnil iz Avstralije, je bila cela Ljubljana popisana s temle stavkom:"svet je lep-Zlatko".To sicer nima nobne zveze, z mano, ampak prekleto drži.Res je lep.Upam,da najdem...
Ni komentarjev:
Objavite komentar