sobota, 8. marec 2008

Pot proti Perthu-Puščava in veter

Iz mesta Carnarvon nisem šel z mirom v srcu.Novice,ki sem jih zvedel iz domovine ,so me naredile nemirnega in zagrenjenega.Občutki lepega, so izginili ...Potreboval sem odprt prostor,da sem lahko zadihal.Puščava ,preko katere sva se z Lady vozila je bil vsekakor pravi kraj za to.Večkrat sem se kar zlil z vetrom ,razmišljal in pravzaprav ugotovil,da meditiram.Samo veter in jaz...,jadral sem z njim in svoje misli predajal puščavi...,majhen žužek je z lahkoto postal moj sogovornik... Nekdo, me je vodil naprej,na prave kraje in mesta ,kjer sem z znojnimi kaplajami prepuščal bolečino...Ostal sem živ!

Ni komentarjev: