sobota, 8. marec 2008

Pot proti Perthu 2.-Place in memory of loved ones

Mimo tega kraja sem šel že mimo.Ko sem bil kakih 50 km naprej, sem se obrnil in šel nazaj.Vleklo me je kot magnet.Nekaj si falil,mi je govoril notranji glas...Imel sem podobne občutke kot na poti proti Uruluju.Prostor je nabit z energijo in tu sem pravzaprav ugotovil,da so res vsi ljudje dobri...Kam sem moral iti,sem se spraševal,da sem to spoznal.Srečeval sem prekrasne ljudi in celo nekoga,s katerim sva imela veliko skupnega...,verjetno ,da sva se dve desetletji nazaj celo videla,če že ne poznala...Ta svet je res majhen.Prespal sem tam in užival v prekrasnem sončnem zahodu,vetru.Oči so se sprehajale ,vse tja do oddaljenega oceana,ki se je lesketal v vseh svojih odtenkih.

Ni komentarjev: