Prostor je začel dobivati rdečkasto barvo.Bližal se je večer.Moj prijatelj,ki sem ga spoznal tu ,je pričel urejati kamne.Tisti ,ki so se mu zdeli na nepravem mestu,premaknjeni od vetra ,jih je skrbno popravil.Večkrat pride na ta kraj.Very spiritual place...,je mrmral sam s sabo.Njegovi štirinožni prijatelji so bili prijazni in so se odzivali na umirjene kretnje,ne na besede.
Drugače je pa Črnogorec,takoj po služenju vojske je migriral v Avstralijo in tu živi svoje sanje v domu, ob reki kakih sto kilometrov stran.Istega leta,sva služila ex yu vojsko.Verjetno sva se videla,če že ne govorila,spomnila se pa tega nisva.Možakar ni znal več besede materinega jezika.Pravi ,da se mu je izbrisal:-)Povedal mi je veliko zgodb s tega kraja in ,da tudi nisem prvi,ki ga je srečal na tak način...Samo smejal se je,ja ...,nasmeh je bil stalno prisoten na njegovem obrazu.
Povabil me je,ko bom potoval mimo kraja ,kjer živi ,naj se oglasim.Nisem ga našel.Ostal mi je res prijeten spomin,na njegovo zgodbo in miren,spokojen obraz...Prostor je iz minute v minuto spreminjal barvo in prepustil sem se lepoti sončnega zahoda...
Ni komentarjev:
Objavite komentar