V Carnarvonu sem se lotil sortiranja in čiščenja , najdenih kamnov in školjk.Namen sem imel stvari spraviti domov.Kako? To je bilo pa vprašanje???Najprej sem razmišljal o pošti,pa se je izkazalo, da bi bilo to, absolutno predrago.Ko so izračunali težo in to pretvorili v $$$$,sem samo zavil z očmi. Vaganje na novo kupljenega večjega transportnega kovčka..., vaga je kazala 4o kg preveč, kot je dovoljena teža za transport.Verjetno je pokvarjena,sem si mislil:-)Pa ni bila. Cena za dodaten kilogram prtljage,50$, se mi je pa kar zmeglilo.Kakorkoli sem prelagal iz ročne prtljage in nazaj,vedno je bilo isto.Pretežko,fejst pretežko.
Nič, poizkusil bom drugače,sem si rekel.Na letališču bom tiho.Kar bo, pa bo.25 kilogramov pretežka prtljaga, je šla na vago.Delavki na okencu se je kar stemnilo.What...?,jaz pa ,please...in nasmeh.Samo skimala je z glavo,nasmeh je deloval.Nalepila je etiketo,težka prtljaga,previdno, dvigujta dva.Jupiii,šlo je skozi brez doplačila.Ni še bilo konec,tudi ročni nahrbtnik je pokal po šivih,pa še čez rentgen je treba...,pa še torba za prenosni računalnik...,polna kamenja, seveda...To bi morali videti,ko je šel moj nahrbtnik skozi rentgen,so kar prebledeli in se razbežali.Prišli nazaj z okrepljeno ekipo in previdno začeli pogovor z mano.My shells...,please...,prijazno sem jih prosil,naj me pustijo s temle iz države.Nekaj so se posvetovali in prijazna drobna policajka,mi da znak ,da je ok.Ohh,kako sem bil vesel.Verjetno,bi se stvar končala drugače, če bi nahrbtnik poizkusila dvigniti.Samo sem se delal ,da je lahek kot perešček,dvignil sem ga pa komaj:-)
Podobna zgodba je bila na letališču v Singapurju. Naš big avionček je šel na tankanje kerozina,mi pa ven iz aviona.Nazaj seveda spet čez vse kontrole...Mali Singapurski policaji so leteli na kup kot muhe,saj se jim je rentgenski ekran kar zameglil.Nič jim ni bilo jasno ,kaj je notri.Ugotavljali so in se posvetovali,kaj naj naredijo z mano.Hvalabogu,se je nekdo našel in modro ugotovil:"Če so ga Avstralci s temle spustili,potem je že vse ok,saj je v tranzitu".HA,ha,če bi imel fračo bi imel kar nevarno orožje.Municije je bilo dovolj:-)Jupiii,stvari so že skoraj doma.Malo me je pa vseeno glodalo,kaj bo na slovenski carini.Mate kaj za prjaaaaut?Nič,mal kamnov za spomin:-)Ok.Me je kar šokiral njegov zdolgočasen sprejem.Nekako sem se odvadil hladnih ljudi:-)Hvala Qantas,hvala vsem...Res sem imel srečo,ampak odločen sem bil, da se ločim od vseh teh stvari ali nobene.Pa saj druge možnosti niti nisem imel:-)Počasi sem se odpravil proti Perthu,kar blizu je do tja iz Carnarvona 911km:-)...
V Carnarvonu sem se lotil sortiranja in čiščenja , najdenih kamnov in školjk.Namen sem imel stvari spraviti domov.Kako? To je bilo pa vprašanje???Najprej sem razmišljal o pošti,pa se je izkazalo, da bi bilo to, absolutno predrago.Ko so izračunali težo in to pretvorili v $$$$,sem samo zavil z očmi. Vaganje na novo kupljenega večjega transportnega kovčka..., vaga je kazala 4o kg preveč, kot je dovoljena teža za transport.Verjetno je pokvarjena,sem si mislil:-)Pa ni bila. Cena za dodaten kilogram prtljage,50$, se mi je pa kar zmeglilo.Kakorkoli sem prelagal iz ročne prtljage in nazaj,vedno je bilo isto.Pretežko,fejst pretežko.
Nič, poizkusil bom drugače,sem si rekel.Na letališču bom tiho.Kar bo, pa bo.25 kilogramov pretežka prtljaga, je šla na vago.Delavki na okencu se je kar stemnilo.What...?,jaz pa ,please...in nasmeh.Samo skimala je z glavo,nasmeh je deloval.Nalepila je etiketo,težka prtljaga,previdno, dvigujta dva.Jupiii,šlo je skozi brez doplačila.Ni še bilo konec,tudi ročni nahrbtnik je pokal po šivih,pa še čez rentgen je treba...,pa še torba za prenosni računalnik...,polna kamenja, seveda...To bi morali videti,ko je šel moj nahrbtnik skozi rentgen,so kar prebledeli in se razbežali.Prišli nazaj z okrepljeno ekipo in previdno začeli pogovor z mano.My shells...,please...,prijazno sem jih prosil,naj me pustijo s temle iz države.Nekaj so se posvetovali in prijazna drobna policajka,mi da znak ,da je ok.Ohh,kako sem bil vesel.Verjetno,bi se stvar končala drugače, če bi nahrbtnik poizkusila dvigniti.Samo sem se delal ,da je lahek kot perešček,dvignil sem ga pa komaj:-)
Podobna zgodba je bila na letališču v Singapurju. Naš big avionček je šel na tankanje kerozina,mi pa ven iz aviona.Nazaj seveda spet čez vse kontrole...Mali Singapurski policaji so leteli na kup kot muhe,saj se jim je rentgenski ekran kar zameglil.Nič jim ni bilo jasno ,kaj je notri.Ugotavljali so in se posvetovali,kaj naj naredijo z mano.Hvalabogu,se je nekdo našel in modro ugotovil:"Če so ga Avstralci s temle spustili,potem je že vse ok,saj je v tranzitu".HA,ha,če bi imel fračo bi imel kar nevarno orožje.Municije je bilo dovolj:-)Jupiii,stvari so že skoraj doma.Malo me je pa vseeno glodalo,kaj bo na slovenski carini.Mate kaj za prjaaaaut?Nič,mal kamnov za spomin:-)Ok.Me je kar šokiral njegov zdolgočasen sprejem.Nekako sem se odvadil hladnih ljudi:-)Hvala Qantas,hvala vsem...Res sem imel srečo,ampak odločen sem bil, da se ločim od vseh teh stvari ali nobene.Pa saj druge možnosti niti nisem imel:-)Počasi sem se odpravil proti Perthu,kar blizu je do tja iz Carnarvona 911km:-)...
Ni komentarjev:
Objavite komentar